Prednosti in slabosti čistilnih naprav brez ozračevanja

Čistilne naprave brez ozračevanja

Prednosti

Slabosti

Dvoprekatne pretočne greznice

  • enostavna gradnja,
  • varnost v pogonu,
  • minimalen nadzor,
  • za delovanje ne potrebujejo električne ali kakšne druge oblike energije,
  • delovanja ne ovirajo morebitne prekinitve dotoka,
  • pomembna prednost pretočnih greznic pred nepretočnimi je v vzdrževanju – stroški zaradi pogostega praznjenja so pri nepretočnih greznicah neprimerno večji kot pri pretočnih.
  • ne zagotavljajo zadovoljive stopnje čiščenja, zato so primerne le kot začasna rešitev oz. kot predčiščenje,
  • naprave, kot so greznice in dvoetažni usedalniki, so nemalokrat vir emisije smradu v okolico.

Večprekatne pretočne greznice

  • enostavna gradnja in vzdrževanje,
  • varnost v pogonu,
  • minimalen nadzor,
  • za delovanje ne potrebujejo električne ali kakšne druge oblike energije,
  • delovanja ne ovirajo morebitne prekinitve dotoka,
  • zelo učinkovite so pri odstranjevanju suspendiranih snovi,
  • pomembna prednost večprekatnih pred eno- in dvoprekatnimi, ki so namenjene le mehanskemu čiščenju, je anaerobna razgradnja, ki pripomore k povečanju prostora v greznici, njeni obratovalni zanesljivosti in učinkovitejšemu nadaljnjemu biološkemu čiščenju, zaradi boljše porazdelitve obremenitve in povečanja prostora za blato.
  • ker poleg mehanskega čiščenja omogočajo le delno (anaerobno) biološko čiščenje, je iztok iz greznice nagnita in pogosto tudi smrdljiva voda brez kisika,
  • zaradi petkrat večje prostornine od dvoprekatnih, so večprekatne greznice znatno dražje – za kapacitete, večje od 100 PE, postanejo predrage in v takšnih primerih je priporočljiva uporaba drugačnih rešitev, 
  • kot naprave za predčiščenje so primerne tako za manjše obremenitve (gospodinjstva z nekaj PE) kot v oblikah z večjo kapaciteto (več deset ali celo sto PE).

Dvoetažni usedalnik

  • prednost dvoetažnega usedalnika pred pretočno greznico je v specifičnem volumnu, ki je manjši,
  • iztekajoča voda pri enakomernem obremenjevanju je praviloma bolj sveža in z manj zadaha kot pri greznicah, vendar so tako majhne naprave redko enakomerno obremenjene, zato je v praksi iztok običajno nagnit.
  • komplicirana gradnja oz. konstrukcija in potreben pogost nadzor,
  • patogeni mikroorganizmi niso oslabljeni – problem kvalitete iztoka iz naprave, če kot nadaljnje čiščenje uporabljamo podzemno ponikanje.

Prednosti in slabosti čistilnih naprav brez ozračevanja s čiščenjem v tleh

Čistilne naprave brez ozračevanja s čiščenjem v tleh

Prednosti

Slabosti

Ponikovalni vodi

  • delovanje brez pretiranega nadzora,
  • delovanje brez smradu,
  • izkoriščanje za gnojenje rastlin,
  • učinkovito zmanjševanje količine organskega onesnaženja, suspendiranih snovi in bakterijskega onesnaženja,
  • ne porabljajo elektrike,
  • cenovno ugodni.
  • potrebno je relativno veliko zemljišče,
  • oteženo je izkoriščanje bližnjih virov pitne vode,
  • možnost zasičenja zemljišča,
  • zaradi specifične (podzemne) konstrukcije je otežen nadzor nad delovanjem naprave.

Filtrski jarki

  • filtrski jarki – tako kot ponikovalni vodi – predstavljajo dober način mehanskega in biološkega čiščenja predhodno očiščene vode v greznici,
  • ne potrebujejo pretiranega nadzora,
  • ne porabljajo elektrike,
  • ne povzročajo smradu,
  • primerni so za vsako zemljišče.
  • potrebno je relativno veliko zemljišče,
  • oteženo je izkoriščanje bližnjih virov pitne vode,
  • v bližini je potreben vodotok za odvod očiščene vode ali ponikovalnica/e.

Ponikovalnice

  • potrebna je zelo majhna površina zemljišča,
  • potreben je minimalen nadzor,
  • primerne so tudi za teren z različnimi nagibi.
  • tla morajo biti prepustna,
  • podtalnica mora biti globoko (najmanj 1 m pod dnom jame),
  • odpadna voda se ne izkorišča, le odvaja se na zasilno higienski način v tla (npr. po čiščenju v filtrskih jarkih).

Prednosti in slabosti čistilnih naprav z ozračevanjem

Čistilne naprave z ozračevanjem

Prednosti

Slabosti

Naprave z aktivnim blatom

  • zahtevajo relativno malo prostora,
  • objekti so investicijsko cenejši od precejalnikov,
  • delujejo brez smradu in nadležnega mrčesa,
  • iz odpadne vode učinkovito odstranjujejo organsko onesnaženje, suspendirane snovi in bakterijsko onesnaženje,
  • neobčutljivost na temperaturo (prednost pred precejalniki in potopniki) - v zimskem času delujejo skoraj z enakim učinkom kot poleti.
  • povratna količina biološke mase ohranja njeno visoko koncentracijo v aeracijskem bazenu pod pogojem, da se proces izvrši v tehnološko sprejemljivem zadrževalnem času,
  • zahtevajo večja vlaganja v nadaljnjo obdelavo blata,
  • za ozračevanje in recirkulacijo blata je potrebna določena strojna oprema (kompresor in črpalka), kar pomeni določeno porabo električne energije, večje možnosti izpada in zahtevnejše vzdrževanje (tudi v primerjavi s precejalniki).

Precejalniki

  • odpornost na visoke obremenitve,
  • nizek odstotek biološkega blata,
  • majhna poraba energije,
  • sposobnost dobrega usedanja biološkega blata,
  • možnost gradnje na vsakem zemljišču,
  • visoka stopnja čiščenja,
  • zavzemajo relativno majhen prostor.
  • potreben stalen in pogost nadzor,
  • precejšnji so stroški vzdrževanja,
  • možnost, da pride do zamašitve polnilnega materiala in s tem do prekinitve dovoda zraka ter do zastajanja odpadne vode na površini precejalnika,
  • v primeru izpada ali popravila opreme na čistilni napravi potrebuje mikrobna populacija nekaj dni za svojo obnovitev.

Potopniki

  • majhna poraba energije,
  • praviloma precej zanesljivo delovanje in
  • minimalno vzdrževanje.
  • naprave zahtevajo pogost nadzor delovanja,
  • zaradi specifične konstrukcije zavzemajo več prostora od naprav z aktivnim blatom in od precejalnikov,
  • zaradi relativno velike površine mora biti potopnik v zimskem času zaščiten proti zmrzali (običajno zadostuje lahka konstrukcija).