Uporaba in namen

Odpadne vode iz gospodinjstev ni dovoljeno spuščati v naravo, ampak jih je potrebno bodisi zbirati v nepretočnih greznicah, bodisi pred izpustom v naravo očistiti v čistilni napravi. Na področjih, kjer ni kanalizacije, ki bi vode odvajala na velike čistilne naprave, je potrebno vodo očistiti v mali čistilni napravi, ki jih gospodinjstva postavijo individualno.

Dotok neočiščene odpadne vode v vodotoke povzroča onesnaženje, veliko zmanjšanje količin kisika v naravnih vodah in posledično evtrofne razmere, medtem ko prisotni patogeni mikroorganizmi predstavljajo potencialno epidemiološko nevarnost.

Pojem »malih čistilnih naprav« se razteza od sistemov, katerih kapaciteta zadostuje potrebam enega gospodinjstva (z nekaj PE), do naprav, na katere se lahko odvajajo tudi odpadne vode manjših naselij oz. skupin hiš. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav v kategorijo najmanjših čistilnih naprav uvršča tiste z zmogljivostjo do 2000 PE in temeljijo na procesu mehanskega in biološkega čiščenja.

Oznaka PE pomeni populacijska enota, kar je oznaka za kapaciteto čistilne naprave oz. koliko enot obremenitve prenese. Primer: čistilna naprava s kapaciteto 10 PE je mala čistilna naprava in na takšno malo čistilno napravo je lahko priključen objekt, ki ga dnevno koristi največ 10 oseb (uporabljajo vodo za umivanje, pranje, splakovanje stranišča, itd.)

Za precejšen del Slovenije je značilna redka poselitev, zato se je tam največkrat potrebno zateči k uporabi malih čistilnih sistemov z omejeno obremenitvijo do 2000 PE.

Kljub temu, da slovenska zakonodaja posveča določeno pozornost čiščenju odpadnih vod tudi območjem z manj kot 2000 prebivalci, pa je v zvezi s to problematiko še vedno precej nejasna. Do 31. decembra 2015 je sicer predvidena izvedba sanacije in zagotovitve ustreznega čiščenja tudi za območja poselitve z manj kot 2000 PE, vendar se do takrat pri izbiri čistilnega sistema, kot jih v svojem 16. členu določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, še vedno pojavlja dilema: ali zgraditi nepretočno greznico ali raje komunalno čistilno napravo?

Glede na ogroženost okolja zaradi nezadostno očiščenih odpadnih vod, specifičnost posameznih geografskih področij, relativno majhnost in razpršenost slovenskih naselij in s tem povezanimi težavami pri financiranju ustreznega čiščenja, predstavlja v Sloveniji gradnja malih čistilnih naprav eno od pomembnih možnosti in načinov zagotavljanja ustreznega čiščenja odpadnih vod.

Za manjša naselja brez kanalizacije in centralne čistilne naprave – pa poleg zahtevanih nepretočnih greznic, obstajajo na voljo še nekatere cenejše in okolju prijaznejše alternative čiščenja hišnih odpadnih vod.

Uporabniki imajo tako na voljo:

  • komercialne rešitve, kot so male čistilne naprave z aktivnim blatom, precejalniki, potopniki,...
  • in alternativne rešitve, pri čemer se odpadna voda najprej očisti v usedalnikih in nato še s pomočjo biološkega čiščenja v tleh. Takšne rešitve so znane kot ponikovalni vodi, filtrski jarki, ponikovalnice, rastlinske čistilne naprave.

Prednost slednjih se pokaže tam, kjer obstajajo za zbiranje odpadnih vod že greznice ali Imhoffovi usedalniki kot sistemi za usedanje in anaerobno čiščenje odpadnih vod. Iz teh usedalnikov voda, očiščena trdnih delcev, odteče v rastlinske čistilne naprave ali ponikovalne vode, kjer se s pomočjo filtriranja v tleh, še biološko očisti.