Čiščenje hišnih odpadnih vod v dvoetažnem usedalniku je podobno procesom v greznici. Razlikuje se le v tem, da je dvoetažni usedalnik sestavljen iz dveh nadstropij oz. komor, ki sta ena nad drugo in v medsebojni povezavi. Zgornje nadstropje je namenjeno sedimentaciji, spodnje nadstropje pa anaerobni presnovi.

 

Konstrukcija

Izvedba dvoetažnih usedalnikov – podobno kot pri greznicah – temelji na betonski konstrukciji z zglajenimi površinami in dobri zaščiti pred prodiranjem površinskih voda v zbiralnik ter pronicanjem odpadne vode iz zbiralnika v podzemne vode.

Najmanjši dvoetažni usedalniki so običajno krožne ali štirikotne oblike. Dno zgornjega, usedalnega dela je nagnjeno in omogoča, da usedlo blato zdrsne v gnilišče. Potreben naklon dna je med 55° in 60°. Preklopna stena dna usedalnika zagotavlja odprtino vsaj 5 cm, skozi katero blato drsi v gnilišče, s to konstrukcijsko posebnostjo pa hkrati preprečuje dvigajočim plinskim mehurčkom vstop v usedalnik.

Zaradi potrebnega pogostega nadzora in vzdrževanja se pokrovi vstopnih odprtin nameščajo tako, da je mogoča kontrola celotne površine vode.

Pri konstrukciji dvoetažnega usedalnika je potrebno veliko pozornosti posvetiti zračenju.

Skica dvoetažnega usedalnika

Skica dvoetažnega usedalnika

Dimenzioniranje dvoetažnega usedalnika, Emšerja oz. Imhoffovega usedalnika

Usedalni del naprave dimenzioniramo za 30 l/PE z najmanjšim skupnim volumnom 1500 l in gnilišče s 60 l/PE ter najmanjšim skupnim volumnom 3000 l. Pri tem skupni volumen usedalnika računamo do zaključka krajše drsne ploskve, skupni volumen gnilišča pa od zaključka daljše drsne ploskve.

Čiščenje odpadne vode v dvoetažnem usedalniku, Emšerju, Imhoffovem usedalniku

Čiščenje hišnih odpadnih vod v dvoetažnem usedalniku je podobno procesom v greznici. Razlikuje se le v tem, da je dvoetažni usedalnik sestavljen iz dveh nadstropij oz. komor, ki sta ena nad drugo in v medsebojni povezavi. Zgornje nadstropje je namenjeno sedimentaciji, spodnje nadstropje pa anaerobni presnovi.

Odpadna voda priteka skozi cev v zgornjo komoro – usedalnik. Slednji je oblikovan tako, da voda v njem ostane le toliko časa, da poteče sedimentacija – to je največ 2 uri, kajti če se voda v usedalniku zadržuje več časa, se v njem že pričnejo gnilobni procesi, kar pa ni zaželeno.

Usedline drsijo po naklonskih stenah dna zgornje komore skozi odprtino na dnu v spodnjo komoro, ki predstavlja gnilišče. V usedlinah gnilišča se razvije anaerobni proces razgradnje – podobno kot v greznici.

Delci usedlin se s plini, ki se tvorijo med anaerobnim procesom, dvigajo proti površju, vendar zaradi prekrivanja plošč dna usedalnika ne morejo več nazaj v usedalnik in s tem tudi ne morejo inficirati vode v njem ter izzvati gnitja.

Ne glede na to, da sta komori neposredno povezani in se v spodnji komori vrši anaerobni proces, voda v zgornji komori na ta način ostaja večji del v aerobnem stanju, skoraj sveža in odteka iz naprave, osvobojena suspendiranih delcev, nenagnita in z malo zadaha. Plin, ki nastane v procesu anaerobne presnove v spodnji celici, se odvaja skozi posebne prezračevalne jaške.

Vzdrževanje dvoetažnega usedalnika, Emšerja oz. Imhoffovega usedalnika

Vzdrževanje dvoetažnega usedalnika žal ni tako enostavno kot vzdrževanje greznic. Praznjenje se mora vršiti najmanj dvakrat letno, saj je volumen gnilišča znatno manjši kot pri greznici.

Zelo pomembno je, da se v gnilišču stalno vzdržuje metansko vrenje, sicer se relativno majhen prostor hitro napolni z muljem in se mora veliko pogosteje prazniti. V takem primeru se celotna vsebina gnilišča izčrpa, nakar se vanj vrne 16 zgnitega mulja zaradi cepljenja ter se ga napolni z vodo.

Fekalije in drugi čvrsti delci se med potjo od hiše do usedalnika pogosto ne uspejo raztopiti. Plini, ki se tvorijo, povzročijo v usedalniku plavanje teh delcev na površini in tvorbo skorje oz. pene, ki raste v globino in lahko zaduši celoten usedalni prostor. Zaradi teh pojavov se morajo dvoetažni usedalniki enkrat tedensko kontrolirati. Skorja se mora odstraniti in deponirati v gnilišče. Če se strdi, jo je potrebno razbijati.

Dno in pretočne odprtine se morajo strgati, da usedline ne bi zamašile prehodov. Ker je to početje zelo neprijetno in tudi nevarno zaradi možnosti zastrupitve s plini, lastniki manjših tovrstnih naprav zelo pogosto opuščajo ali pozabljajo na redno vzdrževanje, dokler ne pride do večjih težav. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj se dvoetažni usedalniki le izjemoma uporabljajo pri manjšem številu uporabnikov in so pogostejši pri uporabi, kjer je nanje priključenih večje število oseb (v Nemčiji je to število na primer najmanj 200), saj je takrat tudi za strokovno vzdrževanje običajno bolje poskrbljeno.

Tudi med normalnim obratovanjem je potrebno kontrolirati višino blata v gnilišču in njegovo pH-vrednost. Barva blata v gnilišču mora biti sivo-črna do črna. Iz gnilišča izhajajoč plin ne sme smrdeti. Več kot je presnovljenega blata v gnilišču, stabilnejši je proces gnitja in manjša je nevarnost, da bi proces prešel v kislo gnitje. Zato smemo blato izpuščati le v manjših količinah, največ 20% celotnega volumna na 14 dni.

Izpuščanje je dopustno šele po preverjanju nivoja blata v gnilišču. Nivo blata v gnilišču sme doseči maksimalno višino 30–45 cm pod najnižjo točko usedalnika. Še tako dobro delujočega gnilišča ne smemo izprazniti za več kot 50%. Blato je treba izpuščati počasi, da ne bi zaradi prehitrega izpuščanja prišlo do prodora blatnice. Plavajočo skorjo, ki se nabira na plinskih jaških, je treba odstranjevati ali pa mešati, da potone.

V primeru, da se pojavi potreba po ustavitvi pogona, je treba najprej vse blato v gnilišču izriniti z odpadno ali čisto vodo. Šele ko smo tako odstranili blato iz gnilišča, lahko pričnemo z nižanjem gladine. Po dokončni izpraznitvi je treba skrbno preveriti, če v gniliščnem prostoru ni plina, šele nato je dopusten vstop v gniliščni prostor; pri tem pa so potrebni vsi varnostni ukrepi za zaščito pred eksplozijo in za preprečitev zastrupitve z vodikovim sulfidom.

Kislo gnitje ima za posledico tvorbo pene v gnilišču in razvoj smradu. Če je gnilišče prej normalno delovalo, je lahko vzrok za prehod v kislo gnitje preobremenitev gnilišča. Pri obratovanju je treba paziti, da v primeru, če je potrebno zvišanje obremenitve gnilišča, to opravimo postopoma. Če se pojavijo v usedalniku plinski mehurčki, je razlog tega previsok nivo blata v gnilišču in oviran odvod plina skozi plinske jaške.