Filtrski jarki podobno kot ponikovalni vodi temeljijo na principu čiščenja s ponikanjem, le da se uporabljajo v slabo prepustnih zemljiščih, kjer ponikanje v podtalje ne pride v poštev, vodotok pa ne more sprejeti nezadostno očiščene odpadne vode iz greznice. So pravzaprav neke vrste talni filtri za biološko čiščenje.

Konstrukcija in izvedba filtrskih jarkov

Tla, kjer uporabljamo čiščenje s pomočjo filtrskih jarkov, morajo biti manj prepustna oz. umetno zatesnjena, da se prepreči prekomeren vdor odpadne vode v podtalje.

Filtrski jarki za biološko čiščenje so na dnu široki najmanj 50 cm in globoki vsaj 1,25 m. Na dnu filtrskega jarka se nahajajo drenažne cevi, katere se uporabljajo tudi pri gradnji ponikovalnih vodov, s premerom najmanj 10 cm in služijo za odvod v vodotok ali ponikovalnico. Jarki so zasuti s finim peskom (2–8 mm), ki ne vsebuje vezljivih primesi do višine 60 cm (da nasuti pesek ne bi vdiral v spodnje odvodne cevi, morajo biti stiki cevi na zgornjem delu prekriti). Nad to plastjo se nahajajo rovi, ki so prav tako drenažne cevi premera 10 cm, le da služijo za dovod vode iz greznice. Tudi v tem primeru so stiki glinenih cevi prekriti. Nanje je nasuta 30 cm debela plast gramoza, ki mora biti zaščitena pred zablatenjem z neprepustnim zasipom ali folijo.

Naklon drenažnih cevi mora biti približno 1:500 oz. 2 ‰, oddaljenost med posameznimi rovi pa najmanj 1 m. Tako dobimo neke vrste filtrsko polje. Zgornji in spodnji vodi imajo konce cevi podaljšanje v zračnik. Zračenje zgornjih in spodnjih rovov je ločeno; spodaj ležeči vodi se zračijo samo preko iztoka.

Pri vseh ostalih elementih, kot so: razdelilni jaški, naprave za sunkovito napajanje, razpored drenažnih cevi, vrste cevi itd., veljajo enake zakonitosti kot pri podzemnem ponikanju.

 Skice filtrskih jarkov

  Skice filtrskih jarkov

Dimenzioniranje filtrskih jarkov

Minimalna dolžina filtrskih jarkov mora znašati najmanj 6 m/PE, dolžina enega kraka pa ne sme presegati 30 m.

<h2Čiščenje odpadne vode s filtriranjem v filtrskih jarkih

Pri filtrskih jarkih se odpadna voda, predhodno očiščena v tri- ali večprekatni greznici za anaerobno biološko obdelavo, spelje v vode, položene po površini, skoznje pa ponika v nižje ležečo filtrsko plast. Pri tem se med procesom ponikanja v pretežno aerobnem biološkem postopku še dodatno očisti, nakar se zbira v globlje ležečih vodih, od tam pa je speljana v vodotok.

Proces, ki se dogaja v dovodnem (precejalnem oz. zgornjem) rovu, je podoben tistemu pri ponikovalnih vodih: mehanska filtracija skozi sloj peska in anaerobno/aerobno biološko čiščenje, velik del snovi pa, tako kot pri podzemnem ponikanju, s pomočjo korenin odvodnih vsrkavajo rastline na površini tal. Filtrirana voda odteka po (spodnjih) drenažnih rovih v vodotok ali se zbira v ponikovalnici.

Najpogostejša težava pri uporabi filtrskih jarkov je mašenje vodov zaradi odvišnega blata.

Vzdrževanje filtrskih jarkov

Za vzdrževanje in nadzor delovanja filtrskih jarkov velja enak režim kontrole kot pri ponikovalnih vodih. Pri občasni kontroli je mogoče ugotavljati, ali vsi vodi pravilno delujejo. Če iz zgornje cevi curlja voda, pomeni, da je peščeni sloj zamašen. Če pa voda curlja iz spodnjega rova, pomeni, da filter normalno deluje.

Če na zasičenem zemljišču ni mogoče več vzpostaviti funkcije ponikanja, je potrebno zagotoviti nadomestni način čiščenja.